Dne 8. in 9. junija 2022 je v hotelu Thermana Park Laško potekala tradicionalna konferenca 23. Dnevi varstvoslovja. Udeležence so nagovorili dekan Fakultete za varnostne vede izr. prof. dr. Andrej Sotlar, župan občine Laško g. Franc Zdolšek, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič ter predsednica programsko-organizacijskega odbora konference doc. dr. Maja Modic.
V sklopu otvoritve je potekala plenarna okrogla miza z naslovom »Nasilje v družini – epidemija, pred katero si prepogosto zatiskamo oči, mašimo ušesa in zastiramo usta«. Ob zaključku prvega dne konference pa so udeleženci prisluhnili večernemu pogovoru predsednice programsko-organizacijskega odbora z ministrico za notranje zadeve mag. Tatjano Bobnar. V okviru Dnevov varstvoslovja so potekali tudi 4. Slovenski dnevi detektivske dejavnosti in seja Programskega sveta Fakultete za varnostne vede.
Za naslednje leto si rezervirajte termin 13. in 14. junij 2023. Se vidimo v Podčretrtku v Termah Olimia.
O Dnevih varstvoslovja.
Dnevi varstvoslovja so osrednja nacionalna konferenca s področja varnosti. Srečanje je namenjeno vsem strokovnjakom, ki se v slovenski policiji, na ministrstvih za notranje zadeve, obrambo ali pravosodje, v carini in v ostalih delih državne uprave, v zasebnovarnostnih in detektivskih agencijah, v lokalnih skupnostih ali v gospodarskih družbah kakor koli ukvarjajo z vprašanji varnosti, varovanja, skratka z vsebinami, ki spadajo v okvir varstvoslovja. Dnevi varstvoslovja so tudi čas za srečanje diplomantov Univerze v Mariboru, Fakultete za varnostne vede.
Cilj konference je predstaviti najnovejša varstvoslovna spoznanja in raziskovalne ugotovitve, primere dobre prakse ter primere uspešnih prenosov znanj v prakso, omogočiti neposreden stik med teoretiki in praktiki ter pospešiti razgrinjanje in reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja.
Na konferenci bomo tudi tokrat ponudili prostor za široko razpravo o zagotavljanju varnosti, zato si želimo prispevkov, ki bodo ta družbeni pojav naslovili v vsej njegovi kompleksnosti in celovitosti.
2022.
Tema osrednje okrogle mize bo nasilje v družini - epidemija, pred katero si prepogosto zatiskamo oči, mašimo ušesa in zastiramo usta.
Nasilje v družini razumemo kot katero koli obliko psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega nasilja, zanemarjanja in zalezovanja, ki poteka v družinskem okolju. Tovrstno nasilje je lahko nasilje do otrok, nasilje v intimnopartnerskih odnosih ter tudi preveč pogosto zapostavljeno nasilje do starejših. Nesporno dejstvo je, da je v družbi najbolj poznano, opazno in tudi najmanj tolerirano fizično nasilje, medtem ko druge oblike nasilja nemalokrat ostanejo javnosti prikrite. V preteklosti je namreč veljalo prepričanje, da je nasilje v družini zasebni problem družine, v katerega družba ne posega. Vidne spremembe na tem področju so se začele dogajati šele v 80. letih prejšnjega stoletja z združitvijo različnih sil, ki so povzročile zakonodajne in tudi politične in posledično družbene spremembe. Odnos do nasilja v družini se je začel pomembno spreminjati tudi v našem okolju. V zadnjem času, še posebej v obdobju restrikcij zaradi pandemije novega koronavirusa in spodbujeno s kampanjo na Twitterju pod okriljem ključnika #MeToo, #NisemPrijavila oziroma #NisamPrijavila, je spregovorilo na tisoče žrtev nasilja na Balkanu in v Sloveniji. Na Inštitutu 8. marec so zbrali na desetine pričevanj žrtev intimnopartnerskega nasilja, kar zgolj utrjuje spoznanje, da je nasilja v družinskem okolju ali v intimnopartnerskih zvezah ogromno, in da ga zelo veliko ostaja skritega.
Program.
Zbornik.
Bronasta sponzorja
Donator
