doc. dr. Tomaž Zupanc – specialist sodne medicine in izvedenec za medicino - sodna medicina, predstojnik Katedre za sodno medicino in deontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno je dejaven na področju nevrobiologije s poudarkom na genetiki samomorilnosti. Vključen je v raziskovalno skupino Toksikološkega laboratorija Inštituta za sodno medicino in sodeluje pri programu Farmakologija in farmakogenetika ter projektu Epigenetski dejavniki in izražanje genov pri samomorilnem vedenju. S področja je avtor ali soavtor publikacij, ki so objavljene v tujih in domačih znanstveno raziskovalnih revijah. Kontakt: tomaz.zupanc@mf.uni-lj.si.

Kratek povzetek predstavitve:

Ugotavljanje smrti je v Republiki Sloveniji urejeno s pravnimi akti, ki določajo postopke in način ugotavljanja smrti ter obdukcijsko dejavnost. Prav tako je v skladu z akti potrebno ugotoviti tudi čim bolj natančen čas smrti. Metode ugotavljanja časa smrti oziroma postmortalnega intervala so različne in glede na okoliščine najdbe ali hranjenja pokojnika bolj ali manj natančne. Ugotavljanje časa smrti je zahtevna naloga, ki temelji na dobrem poznavanju metod in njihovi ustrezni interpretaciji ob upoštevanju vseh okoliščin najdbe trupla in omejitev ter primernosti samih metod, glede na okoliščine najdbe trupla.

Andreja Cilenšek — IST practitioner, raziskovalka preprostosti življenja, duhovna iskalka in opazovalka življenja. Od nekdaj jo je privlačila tematika smrti, rada se druži s starostniki in jim pomaga pri izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Zaključuje študij Organizator socialne mreže in je aktivna prostovoljka v domu starostnikov v Domu ob Savinji v Celju ter v Slovenskem društvu hospic. Do dela, ki jo notranje polni in veseli, jo je pripeljalo večletno delo na sebi v šoli duhovnosti in meditacije Clairvision, ki ima sedež v Kaliforniji. Izdala je tudi Knjigo Življenja, ki je vodnik za notranje potovanje vsakogar, ki bo želel vpogledati vase in zapisati svoje občutke in misli o življenju ter minljivosti življenja. Včasih je namreč razmisliti in napisati veliko lažje, kot o tem spregovoriti. Vodi pogovorne skupine s starostniki in izvaja predavanja na temo staranja, minljivosti in žalovanja. Kontakt: andreja.cilensek@siol.net, 031 858 314, http://www.andrejacilensek.com

Kratek povzetek predstavitve:

Je smrt prehod v nekaj večnega, del nas, ki stremi k razsvetljenju skozi življenja spoznanj, ali se življenje zaključi s smrtjo? To so vprašanja, ki burijo domišljijo in že ob pogovoru o smrti ustvarjajo nemire, odpore in strahove. Koliko smo se pripravljeni soočiti s smrtjo in se na njo pripraviti? Za večino ljudi smrt še vedno predstavlja velik tabu, ravno zaradi čustev, ki jih držimo v sebi in ne-sprejemanja energijskega dela nas. Če hipotetično pomislimo, da je življenje samo prehod in da je smrt stik z večnostjo, bi smrt predstavljala čisto drugačno vrednoto. Smrt nas poveže z globljimi čustvi, ki jih nosimo v sebi. Zato bomo na srečanju spregovorili predvsem o strahu pred smrtjo in se zaradi vpogleda v energijski del smrti dotaknili modela subtilnih teles.

dr. Simon Turk — socialni pedagog, vodja usposabljanj socialnih veščin v Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje na Policijski akademiji, trener socialnih veščin (Transactional Analysis Practitioner) transparentno uporablja svoja znanja pri usposabljanjih komunikacije in obvladovanja konfliktov, obvladovanja težavnih strank, obvladovanja stresa, timskega dela, javnega nastopanja ter vodenja. Z večletnimi izkušnjami usposablja v različnih delovnih organizacijah javne uprave in gospodarstva. Je ustanovitelj podjetja Zdravi individuum, ki udeležencem seminarjev in delavnic ponuja pragmatično ozaveščanje svojega delovanja in delovanja drugih. Namreč, ni dovolj le vedeti, treba je izkustiti in znati uporabiti. Kontakt: simon.turk@policija.si; simon.turk@zdraviindividuum.si; www.zdraviindividuum.si

Viktor Zupančič — diplomirani varstvoslovec, magister prava, policijski inšpektor v OKC UPS GPU, soavtor in soizvajalec seminarja Sporočanje slabe novice v policiji, član tima socialnih veščin v Policijski akademiji GPU, avtor in soavtor strokovnih člankov, mentor in somentor diplomskih nalog na Policijski akademiji GPU in Fakulteti za varnostne vede, udeleženec nacionalnih in mednarodnih konferenc, prostovoljec pri Rdečem križu Slovenije, Območno združenje Ljubljana, zadolžen za področje nudenja psihosocialne pomoči prebivalcem ob nesrečah in sodnik porotnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Kot bivši kriminalistični inšpektor v SKP PU Ljubljana ima veliko praktičnih izkušenj z obveščanjem svojcev o smrti njihovih najbližjih. Kontakt: viktor.zupancic@policija.si

Kratek povzetek predstavitve:

Slaba novica v paliativni zdravstveni oskrbi je vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na bolnikovo prihodnost (Buckley, 2008). Za slabo novico, ki jo sporoča policist, bi tako lahko rekli, da je slaba novica vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na svojčevo prihodnost. Danes ni več vprašanje, ali naj o slabi novici svojce obvestimo ali ne. To je dolžnost in naloga policije (4. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije) kot organa, ki obravnava posamezne primere smrti in ostale krizne dogodke. Pri tem je ključnega pomena, da policisti to naredijo na ustrezen način, pri čemer so potrebne predvsem dobre komunikacijske veščine. S tem namenom smo na Policijski akademiji v sodelovanju z nekaterimi drugimi enotami v policiji pripravili usposabljanje »Sporočanje slabe novice«, ki policistom omogoča nadgradnjo njihovega strokovnega znanja glede procesnih postopkov ob primerih smrti in ostalih kriznih dogodkih. Pomembno je, da je slaba novica sporočena jasno in razumljivo z uporabo veščin zmanjševanja čustvenega stresa tako pri svojcu kot pri policistu, ki slabo novico sporoča.

Elizabeta Vovko — univ. dipl psih., integrativna psihoterapevtka, je višja policijska inšpektorica – psihologinja v Specialni enoti Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi, kjer sodeluje pri izboru kadra, izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev policije in drugih nalogah. Zagotavlja psihološko in psihoterapevtsko pomoč zaposlenim v policiji, dodatno je usposobljena za obravnavo posameznikov in skupin po travmatskih dogodkih. Sodeluje s policijskimi pogajalskimi skupinami pri usposabljanju in pri vključevanju v reševanje varnostnih situacij ter sodeluje s policijskimi zaupniki pri usposabljanju in delu. Je nacionalni kontakt za skupino zdravnikov in psihologov evropskih policij (European Medical and Psychological Experts' Network for law enforcement). Kontakt: elizabeta.vovko@policija.si

Kratek povzetek predstavitve:

V prispevku so bile predstavljene posledice soočanja policistov in kriminalistov s smrtjo pri vsakodnevnem delu ter soočanja z ogroženostjo njihovih lastnih življenj, še posebej po primerih izgube življenj policistov pri opravljanju delovnih nalog v zadnjih dveh letih. Število samomorov med policisti ne presega slovenskega povprečja, vendar pa je vsak samomor obremenilen za sodelavca ali sodelavko, saj v njih lahko zbudi občutke krivde, odgovornosti in zamujenih priložnosti za pomoč posamezniku ter žalosti in bolečine ob izgubi kolega. Predstavljene so bile posledice udeleženosti v situacijah, ki povzročijo izrazit občutek ranljivosti ali izgube nadzora, ter programi psihološke pomoči in podpore, ki jih policija nudi svojim zaposlenim.