Anton Dvoršek, doktor prava, izredni profesor za kriminalistiko, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor prvih slovenskih monografij Kriminalistična metodika in Kriminalistična strategija. E-pošta: anton.dvorsek@fvv.uni-mb.si

Naslov predavanja: Kompleksnost iskanja pogrešanih oseb

Kratek povzetek:

Iskanje pogrešanih oseb predstavlja poseben izziv za policijo, saj je ta v teh primerih pod hudim pritiskom javnosti, še posebej svojcev pogrešane osebe. Uspešnost iskanja zahteva različne kompetence policistov: poznavanje taktike iskanja na terenu, poznavanje metodike preiskovanja zaradi suma, da je pogrešana oseba žrtev kaznivega dejanja, organizacijske kompetence zaradi koordinacije iskanja z drugimi (specializiranimi) iskalci, ter komunikacijske kompetence pri kontaktiranju s prizadetimi svojci.

Damjan Miklič, mag., višji kriminalistični inšpektor na Oddelku za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije. V Policiji je zaposlen od leta 1989, ko je nastopil prvo službo na Policijski postaji Ljubljana Bežigrad. Ima dvajsetletne izkušnje na področju preiskovanja krvnih in seksualnih deliktov, najprej kot kriminalist, nato kot vodja skupine in sedaj kot višji kriminalistični inšpektor. Po izobrazbi je magister varstvoslovja, magistriral je na področju kriminalistike. Je predavatelj na področju kriminalistike, avtor strokovnih člankov, mentor zaključnih del ter kriminalistični inštruktor. Je član Mednarodnega kriminalističnega združenja (International Criminalistic Association/ Međunarodno kriminalističko udruženje). E-pošta: damjan.miklic@policija.si

Naslov predavanja: Pogrešane osebe - prvi ukrepi ob sprejemu prijave pogrešanja osebe

Kratek povzetek:

Preiskovanje pogrešanih oseb je najbolj težavno ravno zaradi tega, ker je na začetku, ob prijavi pogrešanja, veliko neznanega. Kako potem sploh reagirati ob sprejemu prijave pogrešanja? Kvaliteten sprejem prijave pogrešanja osebe je eno od najpomembnejših opravil, na podlagi katerega se lahko odločamo tako o iskalnih akcijah kot drugih ukrepih policije (razpis iskanja, preverjanje po dostopnih evidencah, obveščanje drugih enot, obveščanje medijev itd.). Je dovolj vpis v Schengenski informacijski sistem, v ASF sistem Interpola, ali je dovolj le organiziranje iskalnih akcij? Potrebne so temeljite poizvedbe in temeljiti razgovori, iz katerih bomo ugotavljali možne motive za pogrešanje osebe. Pomembno je tudi temeljito vodenje Evidence pogrešanih oseb kot tudi Evidence najdenih neidentificiranih trupel, predvsem pa primerjava podatkov obeh baz, v današnjem času tudi na mednarodni ravni.

prof. dr. Katja Drobnič, profesorica forenzičnih znanosti, vodja Oddelka za biološke preiskave, Nacionalni forenzični laboratorij. E-pošta: katja.drobnic@policija.si

Naslov predavanja: Ugotavljanje identitete pogrešanih s preiskavo DNK in pomen evidence DNK

Kratek povzetek:

Kratka predstavitev temeljev dedovanja in odvisnost moči DNK dokaza od vrste biološkega materiala za primerjavo oziroma sorodstvene povezanosti med pogrešanim in sorodniki. Za namene ugotavljanja identitete pogrešane osebe s preiskavo DNK je zelo važno hitro zavarovanje primernih predmetov/vzorcev pogrešane osebe. V kolikor pa teh ni, pa od primernih sorodnikov. Zaradi lažjega razumevanja bodo predstavljeni tipi vzorcev glede na pogrešanega in kontrola zanesljivosti zavarovanih vzorcev. Namen in vloga evidence DNK pri iskanju pogrešanih. Prikaz posodobitve evidence DNK, da je skladna z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije ter uvedba novega algoritma, ki omogoča iskanje med sorodniki starš/otrok. Sodelovanje z drugimi državami na podlagi mednarodnih pogodb.

Matjaž Šerkezi, inštruktor in predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. E-pošta: matjaz.serkezi@grzs.si

O GRZS: Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je organizirana kot zveza samostojnih, prostovoljnih, nepridobitnih gorskoreševalnih društev in planinskih društev z registrirano gorskoreševalno dejavnostjo (postaj), ki opravljajo humanitarne naloge javnega pomena: zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Te naloge opravljajo temeljne enote GRZS – društva in postaje gorske reševalne službe (GRS). So samostojne in imajo zemljepisno določena območja delovanja. Izvajajo reševalne, preventivne in druge akcije ter dejavnosti, določene s pravili GRZS in s svojimi pravili. Namen in osnovna dejavnost GRZS je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. Njihovo delo sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora.

Naslov predavanja: sarOS - search and rescue operating system - izkušnje in praktični primeri

Kratek povzetek:

Moderni pristopi v sistemu iskalno-reševalnih intervencij Gorske reševalne zveze Slovenije v kombinaciji z že opredeljenimi protokoli in IT podporo, ki zagotavlja enostavnost načrtovanja, sledenja podatkov prek enotnih šifrantov in v povezavi s komunikacijskimi tehnologijami in obstoječimi tehničnimi pripomočki za beleženje sledi in točk v uni-času.

Tilen Škraba, ERPS, je vodnik reševalnega psa, vodja OE Ljubljana (KZS – SIP1), član Mobilne enote reševalnih psov Slovenije (MERP) in s strani Mednarodne organizacije reševalnih psov (IRO – International rescue dog organisation) certificiran za iskanje pogrešanih v ruševinah. V ERPS deluje enajsto leto. Avtor navaja, da so jim od samega začetka inštruktorji vcepili zavedanje, da je njihovo osnovno poslanstvo iskanje pogrešanih oseb. Reševanje življenj. V preteklih osmih letih se je udeležil preko 80 iskalnih akcij pogrešanih oseb. Deluje kot inštruktor v matičnem društvu, kjer znanje prenaša na nove generacije reševalcev in v okviru OE Ljubljana, skupaj s širšim vodstvom enote, skrbi za stalni razvoj enote na vseh področjih.

ILVIE (Dakota Spirit FlatXP) je pet let stara psička pasme Gladkodlaki prinašalec. Izšolana je za iskanje pogrešanih v naravi (izpit prve stopnje) ter iskanje pogrešanih v ruševinah (izpit druge stopnje, IRO-MRT). Kljub svoji mladosti ima že veliko izkušenj, pridobljenih z usposabljanji (SI, HR, A, CZ, CH, GB, H) in na resnih preizkušnjah (SI, RO, CZ, A).

O ERPS: Enote reševalnih psov Slovenije so del Kinološke zveze Slovenije, Komisije za reševalne pse. Delujejo v okviru sil za zaščito in reševanje pri URSZR, kjer je 80 reševalnih parov razvrščenih v 6 območnih enot, s čimer pokrivajo področje celotne Slovenije. Za zagotavljanje stalne pripravljenost takega števila reševalcev se v vseh stopnjah šolanja usposablja 150-170 vodnikov s svojimi psi. Treningi se izvajajo dvakrat tedensko, ne glede na vremenske razmere. V povprečju vodnik za šolanje na letnem nivoju porabi 400 ur. Razvrščeni vodniki letno skupno opravijo 32.000 ur prostovoljskega dela - na treningih, vajah, usposabljanjih, preizkušnjah in, kar je najpomembneje, na pravih reševalnih akcijah, katerih se vsako leto udeležijo med 40 in 50. Zato velja: Biti vodnik reševalnega psa je način življenja! Reševalci s psi so edini v sistemu zaščite in reševanja Republike Slovenije, ki usposabljanju za iskanje pogrešanih oseb namenijo toliko časa in ki se ukvarjajo izključno s to dejavnostjo.

Naslov predavanja: Reševalni psi – delovanje in izkušnje ERPS

Kratek povzetek:

Predstavljeni bodo način in temelji delovanja ERPS, nabor in pomen ključnih podatkov za načrtovanje iskalne akcije ter načini načrtovanja in operativne izvedbe iskalnih akcij. Predavanje bo zaključeno s prestavitvijo interne statistike, nekaj primeri uspešnih akcij in opredelitvijo nekaterih težav, s katerimi se srečujemo pri izvedbi akcij.

Marko Medvešek, višji policijski inšpektor specialist I, vodja Oddelka za šolanje službenih psov Policijske akademije. V Policiji je zaposlen od leta 1991, od leta 1993 do 1995 je bil vodnik službenega psa na PU Ljubljana, od leta 1995 je inštruktor v OŠSP in od leta 2005 vodja OŠSP. E-pošta: marko.medvesek@policija.si

Andrej Muhvič, višji policijski inšpektor specialist I. V Policiji je zaposlen od leta 1989, od leta 1991 do 1993 je bil vodnik službenega psa na PU Ljubljana, od leta je 1993 inštruktor v OŠSP. E-pošta: andrej.muhvic@policija.si

Naslov predavanja: Iskanje pogrešanih oseb s pomočjo službenega psa policije

Kratek povzetek:

V prispevku bo po kratkem zgodovinskem orisu predstavljeno šolanje službenih psov policije. Avtorja bosta predstavila razlike v šolanju psov za splošno in psov za specialistično uporabo. Podrobneje pa bosta prikazala namen in taktiko uporabe službenih psov policije pri iskanju oseb ter podala nekaj smernic za prihodnje delo.