Obravnava žrtev posilstva z vidika policije

V prispevku so bile predstavljene posebnosti pri obravnavi kaznivih dejanj glede na način storitve, prvi kontakt z žrtvijo in morebitna opozorila pred samim postopkom, zbiranje obvestil od žrtve, zdravniški pregled, ogled kraja in zaseg oblačil.

Klinična forenzična ambulanta

V prispevku je bila predstavljena problematika klinične forenzične medicine v Sloveniji. S poudarkom na vlogi, pomenu, namenu in organizaciji klinične forenzične ambulante. Hkrati je bila poudarjena tudi vloga specialista sodne oziroma forenzične medicine pri obravnavi žrtev nasilja.

Tožilski izzivi pri obravnavi kaznivega dejanja posilstva

V prispevku so bili predstavljeni nekateri izzivi, s katerimi se tožilci srečujejo pri obravnavi kaznivih dejanj posilstva po 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Eden izmed njih je zagotovo dokazovanje sile, katero naj bi uporabil storilec z namenom zatreti upor pri žrtvi. Dokazovanje »te sile« je namreč v praksi pogosto zelo težavno, še zlasti v primerih, ko se žrtev in storilec poznata oziroma sta v medsebojnem odnosu. V prispevku je bil izpostavljen problem »psihološke sile« in primerjava naše zakonodajne ureditve ter sodne prakse z nekaterimi drugimi zakonodajnimi ureditvami. Mag. Jride Mršnik Poljšak je podala tudi svoj pogled na obravnavanje žrtev kaznivega dejanja posilstva tekom samega kazenskega postopka.

Obravnava žrtev spolnega nasilja z vidika preiskovalnega sodnika

V prispevku so bila na kratko predstavljena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, še posebej tista z elementi nasilja. Predstavljene so bile posebnosti (pred)kazenskih postopkov v takšnih primerih, poudarek je bil na dilemah in izzivih preiskovalnega sodnika pri iskanju ustreznega ravnotežja med učinkovitostjo kazenskega postopka, zaščito oškodovancev in pravicami obdolženca. Posebej je bilo opozorjeno tudi na problematiko obravnave mladoletnih oškodovancev.

Obravnava žrtev po prijavi posilstva

V prispevku so bila predstavljena nekatera pereča vprašanja in dileme, s katerimi se odvetnica Petruša Jager srečuje v praksi ob obravnavi žrtev po prijavi posilstva. Potrebno je poudariti, da so žrtve v tovrstnih kaznivih dejanjih zelo ranljive, velikokrat z občutkom krivde, zato je pristop do njih nekoliko specifičen. Odvetnica ima izkušnje predvsem z mladoletnimi oškodovankami v tovrstnih postopkih, kar še dodatno otežuje zadevo. Mladoletne oškodovanke se na eni strani borijo z občutkom krivde, na drugi strani pa z občutkom strahu pred starši, izolacijo iz okolja in reakcijo vrstnikov. To so vsekakor žrtve, s katerimi je potrebno ravnati izredno previdno. Pri mladoletnih oškodovankah je opazila, da ne glede na to, da jo na pogovor pripelje eden od staršev, si želijo pogovor o samem dejanju opraviti brez njih. Nemalokrat se zgodi, da starši niso seznanjeni s celotno situacijo in žrtve tega tudi ne želijo, zato je ena od dilem tudi ta, da se po vzpostavitvi zaupanja med žrtvijo in odvetnico kot pooblaščenko tega zaupanja ne sme izigrati. Prav tako je pristop k žrtvam tega kaznivega dejanja specifičen, tako da se most zaupanja gradi postopoma, pri čemer se žrtve o samem dejanju, ki se je zgodilo, pogovarjajo izredno izredno težko. Nenazadnje bo izpostavljeno še dejstvo, da je za nekatere mladoletnice to tudi prva spolna izkušnja, kar zadevo še dodatno oteži.

Dilema, ki se za žrtve tovrstnih kaznivih dejanj poraja, je večkratna viktimizacija žrtve, in sicer, če obravnavamo mladoletno oškodovanko, mora to zgodbo povedati nemalokrat, kar je zanjo izredno travmatizirajoče. Tako še preden pove zgodbo odvetnici kot pooblaščenki, to zgodbo pove neki zaupni osebi, kasneje na policiji, potem odvetnici, ki od nje terja še, da to pove v fazi preiskave. Nemalokrat mora zaradi dolgotrajnosti postopka to zgodbo povedati potem še na glavni obravnavi.

Odvetnica je izpostavila tudi dejstvo, da se kar visok procent tovrstnih kaznivih dejanj zgodi znotraj ožje družine, pri čemer je potrebno žrtvam predstaviti tudi pravno dobroto, kar je zelo pereč problem.