Ali skupine klasične organizirane kriminalitete v Sloveniji raje delujejo v ruralnem ali urbanem okolju
Namen prispevka:
Namen prispevka je raziskati, ali skupine organizirane kriminalitete v Sloveniji za svoje delovanje raje izberejo ruralno ali urbano okolje in ali obstajajo kakšne posebnosti glede okolja, v katerem delujejo.
Metode:
Uporabljeni so bili podatki slovenske policije o kaznivih dejanjih z indikatorji organizirane kriminalitete (angl. offences with organised crime indicators [OwOCI]). Nabor podatkov je vključeval leto, ime naselja ter ime občine, kjer je bil OwOCI zabeležen. Podatki so bili nato kartirani s programsko opremo QGIS. Uporabljeni so bili tudi podatki glede ruralnih/urbanih značilnosti slovenskih naselij, urbanizacije slovenskih regij NUTS itd., da bi preučili, kako lahko naselje, v katerem se je OwOCI zgodil, kategoriziramo kot urbano/ruralno okolje.
Ugotovitve:
Prejeti lokacijski podatki za 4.549 OwOCI kažejo, da v statistiki prevladuje Osrednjeslovenska regija (1.421 OwOCI v obdobju 2009‒2019), ki ji sledita Goriška (834) in Obalno-kraška 643). Eurostat nobene od slovenskih regij ne uvršča med urbane regije. Slovenija ima tri vmesne regije (Gorenjska, Obalnokraška, Osrednjeslovenska), preostale pa so kategorizirane kot pretežno ruralne. Z uporabo te kategorizacije je bilo torej največ kaznivih dejanj storjenih v pretežno ruralnih regijah: 2.385 proti 2.164 v vmesnih regijah. Podobno velja tudi za občine, saj ima Slovenija trenutno le dve občini z gosto poseljenimi območji, 44 občin z območji s srednjo gostoto poselitve in 166 občin z redko poseljenimi območji. Največ OwOCI se zgodi v občinah z redko poseljenimi območji. Šele če preučimo, koliko OwOCI se zgodi v naseljih, ki imajo po slovenskih merilih status mesta, potem prevladujejo pretežno urbana okolja. Če naredimo izračune samo na 4.549 OwOCI in za katere smo prejeli lokacijske podatke, potem so povprečja 62,24 % (naselje s statusom mesta) proti 37,76 % (naselje brez statusa mesta). Če so vključeni manjkajoči podatki, je desetletno povprečje 53,40 % proti 32,88 % (naselja brez statusa mesta), pri čemer je bilo v povprečju 13,73 % manjkajočih lokacijskih podatkov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Obstajajo tri glavne omejitve. Prvič, zaradi narave organizirane kriminalitete se lahko zgodi, da lokacija, kjer se je zgodil OwOCI, ni enaka lokaciji, kjer je bil zabeležen. Drugič, zaradi varovanja anonimnosti žrtev, storilcev in drugih so bili podatki o lokacijah dejanj na ravni naselij, kar je vplivalo na natančnost študije. Tretjič, pandemija SarS-CoV-19 je vplivala na modus operandi skupin organizirane kriminalitete, zato so statistični podatki za leta 2020, 2021 in 2022 neprimerljivi s prejšnjimi leti. To je bil tudi razlog, da ta leta niso bila vključena v analizo.
Praktična uporabnost:
Rezultate je mogoče uporabiti za odkrivanje trendov, to pa zagotavlja informacije za strategije na področju preprečevanja kriminalitete. Prav tako se rezultati lahko uporabijo kot izhodišče za prihodnje študije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Kolikor nam je znano, je bil v preteklosti objavljen le en članek, ki je preučeval lokacijo delovanj skupin organizirane kriminalitete v Sloveniji. Ta članek tako omogoča vpogled v to pomembno, a precej spregledano področje raziskovanja organizirane kriminalitete.
UDK: 343.341(497.4)
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, lokacije, Slovenija, urbano-ruralno, naselja