Dezinformacije o zdravju – tveganje za javno zdravje
Namen prispevka:
Prispevek opozarja na razmah zmotnih in zavajajočih informacij v kontekstu dveh sodobnih pojavov: digitalne transformacije komunikacijskega okolja in usihanja moči tradicionalnih epistemskih posrednikov, kot so novinarji, akademske institucije, znanstvene revije, pa tudi zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Posebna pozornost je namenjena širjenju z zdravjem povezanih napačnih informacij, ki zmanjšujejo ugled in avtoriteto z dokazi podprte medicine in prispevajo k zavračanju javnozdravstvenih ukrepov v posameznih segmentih družbe.
Metode:
V razpravi je uporabljen analitično-narativni pristop, vključno s pregledom literature in primeri iz zgodovine ter aktualnega družbenega konteksta.
Ugotovitve:
Avtorica v prispevku opredeli vrste napačnih informacij in skozi kratek zgodovinski kontekst obravnava širjenje z zdravjem povezanih zmotnih informacij in dezinformacij ter razpravlja, kako lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje, kakšne so perspektive v luči generativne umetne inteligence in s katerimi komunikacijsko-izobraževalnimi strategijami lahko zmanjšamo njihovo širjenje in vpliv. Razprava opozarja na pomembnost zagotavljanja verodostojnih informacij ter krepitev zaupanja v zdravstvene institucije in strokovnjake. To ni ključno le za javno zdravje, ampak tudi za javno varnost, saj lahko širjenje zdravstvenih dezinformacij povzroči širše družbene nemire in ogrozi stabilnost ter varnost skupnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek izpostavlja pomen razumevanja informacijskega okolja kot družbene determinante zdravja. Sintezno predstavi inovativne strategije boja proti z zdravjem povezanim napačnim informacijam, ki vključujejo interdisciplinaren pristop (antropologija, psihologija, komunikacijske vede), pri čemer izpostavi pomen zdravstvene pismenosti in izboljšanje komunikacijskih spretnosti zdravstvenih delavcev in vseh, ki komunicirajo z zdravjem povezanimi informacijami: oblikovalci zdravstvenih politik, zdravstveni novinarji in drugi posamezniki, ki si prizadevajo za boljšo komunikacijo in razumevanje zdravstvenih informacij.
UDK: 659.3:614
Ključne besede: informacijsko okolje, zmotne informacije, dezinformacije, determinanta zdravja, varnost