Varnost v lokalnih skupnostih

Pregled raziskovanja in izhodišča za raziskovanje v projektu Varnost v lokalnih skupnostih v Sloveniji (2015–2018)

Gorazd Meško

Prispevek predstavlja izhodišča raziskovanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji in izbor predhodnih raziskav, ki so služile za izhodišče načrtovanja projekta Varnost v lokalnih skupnostih (2015–2018). Predhodne raziskave niso bile celostno naravnane, ampak so obravnavale varnost v lokalnih skupnostih glede na specifično usmeritev (predvsem javna varnost in kriminaliteta), sodelovanja javnosti pri nadzorstvenih dejavnostih in sodelovanja med različnimi akterji na področju varnosti. V programski skupini Fakultete za varnostne vede z naslovom Varnost v lokalnih skupnostih si bo enajst raziskovalcev prizadevalo čim bolj celostno in poglobljeno raziskovati temeljne in aktualne problema varnosti in zagotavljanja varnosti v slovenskih lokalnih skupnostih.

Reševanje varnostnih problemov – med nacionalno, lokalno in človekovo varnostjo

Andrej Sotlar

V zadnjih letih se zaradi vsesplošnega trenda deetatizacije in decentralizacije po svetu razvija čedalje več varnostnih/policijskih/nadzorstvenih organizacij, ki jih ustanavljajo (ali spodbujajo) oblasti lokalnih skupnosti, toda tudi klasične institucije nacionalnovarnostnega sistema ostajajo (so)odgovorne za zagotavljanje varnosti, reda, zaščite in pomoči prebivalcev v lokalni skupnosti. Ko gre za zagotavljanje varnosti, se prepletajo trije ključni referenčni objekti, to so – država, lokalna skupnost in posameznik. Spremenjeni in spreminjajoči se viri ogrožanja (oziroma tveganja), ki se definirajo na osnovi bolj ali manj verodostojnih zaznav strokovne javnosti in politične elite (ter njenih interesov), povzročajo premik od »državocentričnega« k »človekocentričnemu« pojmovanju in zaznavanju varnosti. To v praksi pomeni, da se v središče varnostnih prizadevanj države in družbe ne postavlja (samo) država, ampak tudi drugi subjekti, predvsem pa človek posameznik. Pri človekovi varnosti gre za to, kako ljudje opredelijo lastno varnost in kaj je njim pomembno (vrednote in norme), njihova percepcija pa je lahko drugačna ali celo nasprotujoča politično določenim virom ogrožanja oz. tveganjem. Kljub temu ostaja nacionalna raven zagotavljanja varnosti pomembna, ker omogoča osnovo za zagotavljanje delovanja države in družbe s pomočjo političnih, gospodarskih, socialnih, zaščitno-reševalnih, policijskih in celo vojaških ukrepov. V smislu ugotovitve trenutnega stanja in v smislu možnih sistemskih, pravnih, organizacijskih in drugih sprememb za doseganje optimalne stopnje varnosti v lokalni skupnosti tako ostajajo (se pojavljajo) naslednja raziskovalna vprašanja: Kdo definira varnostna tveganja in grožnje na nacionalni in lokalni ravni v družbi? Kdo in na kakšen način določa naloge, pristojnosti, odgovornosti in prioritete delovanja posameznim organizacijam varnostnega sistema (policija, vojska, civilna zaščita, občinski redarji, gasilci, zasebno varstvo, nevladne organizacije) na državni in predvsem lokalni ravni? Ali, kje in na kakšen način gre za podvajanje kapacitet in odgovornosti, ko gre za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti? Ali lahko posamezne institucije za zagotavljanje varnosti (npr. vojska, zasebno varovanje) dobijo nove naloge in pooblastila za zagotavljanje varnosti na lokalni ravni in kateri koraki bi morali biti za to storjeni?

Pravna ureditev varnosti na lokalni ravni

Bojan Tičar

Namen prispevka je bilo ugotoviti tri stvari: (1) kako je v Sloveniji zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pravno urejeno, (2) katere so komponente varnosti v lokalnih skupnostih in (3) kateri veljavni zakoni so tisti, ki poleg »varnostno-izvršilne« zakonodaje urejajo pristojnosti občin na področju varnosti v najširšem smislu. Prispevek je pripravljen po metodah deskriptivne analize predpisov, gramatikalne razlage veljavne zakonske ureditve (de lege lata analiza), kakor tudi teleološke razlage posameznega zakona (ratio legis analiza). Pregled pravne ureditve varnosti v Sloveniji na lokalni ravni smo izdelali z analizo ustavnih določil in določil 39 zakonov, ki urejajo »varnostno« poslovanje občin (iz kataloga pristojnosti občin). Varnost na lokalni ravni v najširšem smislu ne predstavlja samo varnosti organizacij in občanov pred kriminaliteto oz. pred deviantnimi ravnanji posameznikov, temveč tudi druge vidike varnosti, kot so varnost okolja, varno zagotavljanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb ter socialno in zdravstveno varnost občanov na lokalni ravni.

Vloga in vidiki sodelovanja občin pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni – predstavitev ugotovitev ciljnega raziskovalnega projekta

Maja Modic

V skladu s sodobnimi pristopi zagotavljanja varnosti na lokalni ravni je sodelovanje med organi političnega odločanja in upravljanja na lokalni ravni, institucijami formalnega družbenega nadzorstva in neformalnimi mrežami ključnega pomena za doseganje želenega stanja. S tega vidika je pomembno, kakšni so odnosi med naštetimi subjekti, kako poteka sodelovanje in kakšna so stališča posameznega subjekta tako do lastne kakor tudi do vloge ostalih subjektov.

Osrednja pozornost prispevka je usmerjena na vlogo in vidike sodelovanja občin v procesu zagotavljanja varnosti na lokalni ravni. Namen prispevka je predstaviti ugotovitve Ciljnega raziskovalnega projekta Občutek ogroženosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V okviru raziskovalnega dela smo opravili intervjuje z župani oziroma predstavniki slovenskih občin ‒ v naključni vzorec smo zajeli štiri mestne občine, štiri srednje velike občine in štiri manjše občine. Intervjuji so potekali v začetku leta 2012, opravljali smo jih v prostorih občin.

Glavne ugotovitve se nanašajo na zaznavanje varnostnih pojavov in načine soočanja z njimi ter vlogo ostalih subjektov, predvsem policije. Župani manjših občin med ogrožajočimi varnostnimi pojavi izpostavljajo predvsem naravne nesreče in slabo stanje prometne infrastrukture, v srednjih in v mestnih občinah pa so v ospredju predvsem premoženjska kriminaliteta, prometna (ne)varnost in posledice, ki jih prinaša naraščajoča brezposelnost. Analiza stanja in načrtovanje aktivnosti zagotavljanja varnosti je v vseh treh tipih občin omejena na obravnavo poročil policije in mestnega redarstva, v manjših občinah se občasno razpravlja tudi o poročilih inšpekcijskih služb, gasilskih društev, osnovnih šol in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V okviru soočanja z varnostnimi izzivi v manjših občinah velik pomen pripisujejo vlogi družine in šole pri socializaciji mladih, župani srednje velikih in mestnih občin so izpostavili pomen samozaščitnega ravnanja prebivalcev, župani mestnih občin se zavzemajo tudi za večja pooblastila mestnih redarstev. Delo policije v lokalni skupnosti župani generalno ocenjujejo kot zelo dobro.

Analiza kakovosti policijskega dela v lokalnih skupnostih: pogled prebivalcev Slovenije

Branko Lobnikar in Maja Modic

Policijsko delo v skupnosti je v strokovni javnosti sprejet sodobni koncept izvajanja policijskega dela v lokalnih okoljih in kot takega ga je v strateških dokumentih opredelila tudi slovenska policija. Raziskovalci policijske dejavnosti pojasnjujejo, da so zaželeni rezultati policijskega dela v skupnosti preprečevanje kriminalitete, zadovoljstvo prebivalcev z življenjem v skupnosti, rešene težave ter legitimnost in zakonitost policijskega dela ter zmanjšanje stopnje strahu pred kriminaliteto. V okviru policijskega dela v skupnosti je reaktivni pristop zamenjan s proaktivnim pristopom k reševanju problematike kriminalitete, nereda in ostalih vznemirjajočih okoliščin, ki prebivalce dokazano najbolj motijo. Cilj policijskega dela v skupnosti je izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev z vidika varnostnih pojavov. V prispevku bomo na vzorcu prebivalcev različnih okolij v Sloveniji (n = 1.506) analizirali, kako prebivalci ocenjujejo kakovost implementacije policijskega dela v skupnosti v njihovih bivalnih okoljih. Za potrebe analize smo razvili merski instrument, ki ga sestavljajo štiri med sabo vsebinsko soodvisna področja: (a) kakovost stikov policistov s prebivalci, (b) stopnja zaznavanja kaznivih ravnanj v okolju, (c) občutek varnosti ter (d) stopnja skupnostne povezanosti prebivalcev. Uporabljen vprašalnik se je izkazal kot veljaven in zanesljiv instrument, ki je primeren za uporabo v slovenskem kulturnem okolju in daje praktikom in raziskovalcem dobre povratne informacije o kakovosti policijskega dela v skupnosti. Z uporabljenim vprašalnikom lahko namreč izmerimo indeks implementacije policijskega dela v vsako od analiziranih lokalnih skupnostih. Kot največji varnostni problem so anketiranci izpostavili kopičenje smeti in ničvrednega blaga v njihovem okolju, slaba tretjina anketirancev pa ocenjuje, da policisti pri svojih postopkih niso nepristranski. Kljub vsemu pa rezultati kažejo, da se prebivalci počutijo varne, da živijo v homogenih skupnostih in da načrtovan pristop policijskega dela v skupnosti po dobrem desetletju že daje pričakovane rezultate.

Življenje v multikulturnih lokalnih skupnostih: od pasti in generatorjev konflikta do primerov dobre prakse

Aleš Bučar Ručman

Prispevek se v uvodu dotakne predstavitve mednarodnih migracij v Evropi in nato tudi v Sloveniji. Avtor pokaže, kako so evropske države pristopile k upravljanju z migracijami, integraciji priseljencev in posledične težave, ki so jih ti pristopi povzročili. Priseljevanje je (lahko) povezano tudi z viktimizacijo in kriminaliteto, kjer se presečišče med tema pojavoma kaže v kriminaliteti, ki je lahko vzrok za emigracijo; kriminaliteti, ki vodi v izkoriščanje (delavcev) migrantov; kriminaliteti, katere storilci so priseljenci in njihovi potomci; različnih oblikah medkulturnih konfliktov. Teoretičen del avtor nadgradi s predstavitvijo analize primera konkretne lokalne skupnosti v Sloveniji, tj. Mestne občine Velenje. Avtor je to lokalno okolje izbral zato, ker gre za multikulturno (etnično/nacionalno pluralno) skupnost, kar je razvidno iz podatkov zadnjega terenskega popisa prebivalstva 2002.

Socialna izključenost, kriminaliteta in (ne)varnost v lokalnih skupnostih

Benjamin Flander

Prispevek je del obsežnejše študije o socialni prevenciji kriminalitete v lokalnih skupnostih, ki jo avtor s sodelavci izvaja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Namen in cilj prispevka je primerjava stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti s stopnjo kriminalitete v statističnih regijah oz. lokalnih skupnostih. Podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti v statističnih regijah v obdobju med letoma 2008 in 2014 smo primerjali s podatki o stopnji kriminalitete: s podatki SURS o povprečnem številu obsojenih oseb v statističnih regijah in izbranih mestnih občinah na 1.000 prebivalcev v obdobju med letoma 2006 in 2014 ter podatki ministrstva za notranje zadeve o deležu obravnavane kriminalitete po posameznih policijskih upravah v obdobju med letoma 2011 in 2014. Ugotovili smo, da je bila v preučevanem obdobju za statistične regije z visoko povprečno stopnjo tveganja revščine in socialne izključenosti značilna visoka povprečna stopnja pravnomočno obsojenih. Visoka povprečna stopnja pravnomočno obsojenih oseb je značilna tudi za mestne občine teh regij. Policijske uprave, katerih območje v celoti ali vsaj pretežno sovpada z območji teh regij, praviloma obravnavajo velik delež kriminalitete.

Analiza porazdelitve kriminalitete na območju Ljubljane v letu 2013

Rok Hacin, Katja Eman

Ljubljana s približno 27.000 prijavljenimi kaznivimi dejanji (930 kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev) v letu 2013 spada v kategorijo najbolj varnih prestolnic v Evropi. Cilj prispevka je predstaviti analizo porazdelitev posameznih oblik kriminalitete, ki sta jih zaznala slovenska policija in mestno redarstvo na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) v letu 2013. Izrisane karte gostitev kriminalitete v Ljubljani nam pokažejo, da je najpogostejša oblika kriminalitete v MOL premoženjska kriminaliteta. Tatvine v skupini premoženjske kriminalitete predstavljajo polovico vseh kaznivih dejanj v letu 2013 na območju MOL. Največja koncentracija premoženjske kriminalitete je prisotna v centru mesta in se širi vzdolž glavnih cest na obrobje mesta, zgostitve pa so vidne tudi na območjih nakupovalnih središč. Nadalje smo identificirali gostinske lokale, osnovne šole in vrtce, stanovanjske objekte in parkirišča kot območja, kjer so se izvrševala kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari. Koncentracijo gospodarske kriminalitete v obliki ponarejanja denarja smo zasledili v centru mesta (banke, hranilnice, gostinski lokali) in ob glavnih komunikacijskih poteh, ki vodijo na obrobje mesta (bencinski servisi) ter nakupovalnih središčih. Pri pregledu smo zasledili še izrazite gostitve (poslovna goljufija (ponarejanje vrednostnih papirjev) v centru mesta (upravno-administrativni poslovni objekt na Rozmanovi ulici). Analiza kriminalitete po lokalnih skupnostih v MOL je pokazala, da so lokalne skupnosti Bežigrad, Center in Jarše najbolj obremenjene s kriminaliteto. Zopet je najpogostejšo obliko kriminalitete predstavljala premoženjska kriminaliteta.

Kibernetska varnost občanov

Igor Bernik

Uporaba kibernetskega prostora je danes nepogrešljiv del interakcije med ljudmi. Poleg številnih poznanih prednosti, stalna povezanost in interakcija prinaša tudi pasti ter ogroženost uporabnikov. Da bi se pastem izognili in zmanjšali ogroženost, je potrebno poznavanje delovanja kibernetskega prostora, zavedanje, da v njem nismo anonimni in da z medsebojno interakcijo omogočamo tudi delovanje oseb, ki nam želijo na različne načine škodovati.

Prispevek prikazuje problematiko varne uporabe kibernetskega prostora in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, s posebnim poudarkom preprečevanja zlorab nad integriteto posameznika, ki se večinoma izraža v obliki sekstinga, zalezovanja, različnih oblikah izsiljevanja, ustrahovanja in posega v zasebnost z namenom zlorab. Na podlagi študij predstavlja načine zaznavanja omenjenih groženj, možnih načinov obramb in dviga zavedanja po nevarnostih slehernega občana. Poleg zaznavanja samega pa bodo predstavljeni ukrepi, ki ogroženost občanov zmanjšujejo in dvigajo splošno stopnjo varnosti posameznika kot tudi lokalne skupnosti za zmanjševanje škodljivih vplivov kibernetskega prostora.

Urbani varnostni manager

Bernarda Tominc

Prispevek izpostavlja karakteristike morebitnega novega poklicnega profila, ki bi na lokalni ravni v okviru lokalnih skupnosti upravljal in vodil področje zagotavljanja varnosti preko priprav in implementacije ustreznih politik ter načrtovanja in izvajanja pritikajočih nalog. Razprava je posledica ugotovitev, ki so izšle iz mednarodnega raziskovalnega projekta URBIS, katerega cilj je bil oblikovati profil managerja za varnost, zaščito in obvladovanje kriznih razmer v urbanih okoljih (angl. Urban manager for security safety and crisis management).

Policijsko delo v skupnosti – partnerstvo s skupnostjo

Tatjana Bobnar in Marko Podlesnik

Slovenska policija je leta 2013 sprejela novo strategijo policijskega dela v skupnosti, katere osnovni namen je, da z določenimi ukrepi na področju organizacije dela, delovnih procesov, usposabljanja in izobraževanja ter tudi s spremembo dojemanja in pojmovanja vloge policijskega dela v skupnosti poveča učinkovitost in uspešnost dela policije na vseh področjih. Z novo strategijo se želi v prvi vrsti doseči: več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, državnimi organi in civilno družbo, večjo vidnost in okrepljeno prisotnost policistov v lokalni skupnosti (med drugim tudi z realizacijo projekt e-policista).

Policija se zaveda svojega temeljnega poslanstva – služiti ljudem, ob tem pa krepiti pravno državo in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Zaveda se, da bodo ljudje v različnih skupnostih zadovoljni z delom policije le, če se bo na varnostni problem odzvala promptno in učinkovito. Nova filozofija policijskega dela v skupnosti, ob spremembah, ki jih je prinesel tudi Zakon o organiziranosti in delu v policiji, že daje vidne rezultate. Policija se ljudem odpira tudi preko novodobnih komunikacijskih kanalov – preko socialnih, spletnih omrežij.

Načrti za izboljšanje policijskega dela v skupnosti v letu 2016:

• krepitev samostojnosti enot na regionalni in lokalni ravni pri načrtovanju dela (tudi policijskega dela v skupnosti),
• širjenje dobrih praks,
• več t. i. situacijske preventive,
• načrtovanje in odzivnost policijskega dela, ki mora biti prilagojeno nastalim in pričakovanim varnostnim problemom; sodelovanje mora biti pravočasno in izvedeno na način, ki bo učinkovit in bo izboljšal varnost na določenem območju,
• vključitev Centra za raziskovanje in socialne veščine (CRVS) Policijske akademije v anketiranje oz. merjenje javnega mnenja glede učinkovitosti policijskega dela v skupnosti (v vseh segmentih, ki so opredeljeni v strategiji policijskega dela v skupnosti),
ustanovitev komisije za policijsko delo v skupnosti na ravni direktorjev policijskih uprav.

Policija ima na področju policijskega dela v skupnosti gotovo še veliko prostora za izboljšanje. Zato tudi v mesecu septembru 2015 v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 temu daje velik poudarek. Resolucija kot najvišji ključni razvojno usmerjevalni dokument, namenjen policiji, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za dolgoročni razvoj policije in je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije, kot pomembno prioriteto razvoja izpostavlja krepitev in napredek koncepta policijskega dela v skupnosti, z dolgoročnim ciljem preprečevanja varnostnih dogodkov. Posamični cilji pa so: visoka stopnja partnerskega sodelovanja subjektov lokalne skupnosti in prebivalcev pri zagotavljanju varnosti, večji občutek varnosti pri ljudeh, večje zaupanje ljudi v delo policije, večje zadovoljstvo ljudi z delom policije in učinkovito preprečevaje ter preiskovanje kriminalitete.

Mestno redarstvo Ljubljana skozi 23 let delovanja

Roman Fortuna

Mestno redarstvo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MU MOL) je največje redarstvo v Republiki Sloveniji, ki se pri svojem delu prav gotovo srečuje tudi z najbolj izpostavljenimi varnostnimi situacijami, tako po obsegu kot tudi pri zahtevnosti. V razvoju je Mestno redarstvo MU MOL prehodilo pestro razvojno pot od organizacije, ki se je ukvarjala zgolj z neplačilom parkirnine, do sodobno opremljene lokalne varnostne strukture, ki se že ukvarja s kompleksnimi vprašanji javne varnosti. V prispevku si bomo ogledali razvoj Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana. V samem razvoju se jasno začrtujeta dve jasni fazi: prva faza se nanaša na obdobje pred sprejemom Zakona o občinskem redarstvu; drugo fazo pa predstavlja razvoj po sprejemu Zakona o občinskem redarstvu. Sprejem Zakona o občinskem redarstvu je namreč pomenil poenotenje razvoja redarstev, pred sprejemom zakona pa je razvoj potekal precej stihijsko. Med vsemi občinskimi redarstvi pa je prav Mestno redarstvo MU MOL najbolj izkoristilo vse možnosti razvoja, ki jih je ponudil Zakon o občinskem redarstvu, za katerega pa se že kaže, da, vsaj v večjih sistemih, že predstavlja oviro v nadaljnjem razvoju in obravnavanju varnostnih izzivov iz stvarne pristojnosti.

V prvi fazi prispevka bomo predstavili zgodovinski razvoj Mestnega redarstva MU MOL. Pozornost v drugem delu prispevka pa bo veljala pristojnostim, prioritetam ter načinu dela in sodelovanju z različnimi deležniki na ravni mesta ter tudi na nacionalni ravni, ogledali pa si bomo tudi rezultate dela. V zaključnem delu bomo pozornost posvetili slabostim trenutne ureditve ter možnosti nadaljnjega razvoja redarstev.