Razvoj kurikuluma in modela izobraževanja informacijske varnosti na osnovnih in srednjih šolah
Akronim projekta: MINA
Razpis: Poziv Urada vlade RS za informacijsko varnost za pripravo vsebin za kurikulume s področja kibernetske varnosti, objavljen na spletni strani Vlade Republike Slovenije z dne 18.2.2025
Vodja projekta: Anže Mihelič
Sodelujoče raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede (UM FVV), Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI), Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta (UL PEF)
Člani raziskovalne skupine: Igor Bernik (UM FVV), Kaja Prislan Mihelič (UM FVV), Damjan Fujs (UL FRI), Damjan Vavpotič (UL FRI), Marko Poženel (UL FRI), Matej Zapušek (UL PEF), Alenka Žerovnik (UL PEF), Nina Škornik, študentka (UM FVV)
Financiranje projekta: Urad vlade RS za informacijsko varnost
Trajanje projekta: od 18.3.2025 do 30.6.2026
Namen in cilji projekta
Namen projekta je razviti specifični učni okvir oz. učni načrt z vsebinami s področja informacijske varnosti za otroke in mladostnike v osnovnih in srednjih šolah. Naš predlog za učni okvir za osnovne in srednje šole temelji na modularnem pristopu, ki zagotavlja prilagodljivost in široko pokritost tematskih vsebin. Zasnovan bo na štirih temeljih temeljih:
- Celovitost: Učni načrt bo oblikovan tako, da bo predvideval vključitev celotnega predmeta "Kibernetska varnost" (v obsegu 35 pedagoških ur), kar bo omogočilo temeljito in celovito obravnavo prilagojenih tematik s področja kibernetske varnosti.
- Modularnost: Učni načrt bo sestavljen iz različnih vsebinskih modulov, kot so npr. varna komunikacija, spletna podoba in kriptografija, ipd. Ti moduli bodo razdeljeni na posamezne teme, ki bodo sistematično obravnavane skozi celoten predmet.
- Prilagodljivost: Razvili bomo model, ki bo omogočal selektivno izbiro vsebin. Deloval bo na principu odločitvenega drevesa. Ta model bo omogočal prilagoditev učnih vsebin glede na razpoložljiv čas in specifične potrebe naročnika. Če bo, na primer, na voljo samo 5 ur od predvidenih 35 ur, bo model predlagal vključitev izbranih modulov, prioritizirajoč tiste, ki najbolje odgovarjajo na potrebe in cilje izobraževanja.
- Prioritizacija: V primeru omejenega števila ur bo možno izbrati ključne module in teme, ki so najbolj relevantne za učence. Na primer, če se bo naročnik odločil za krajši učni načrt, bi lahko model predlagal poudarek na modulu 'Spletna podoba', medtem ko bi modul 'Kriptografija' lahko bil izključen.
Cilj 1: Pregled obstoječih izobraževalnih modelov in kurikulov za razvoj kompetenc s področja kibernetske varnosti za učeče se v starosti od 9 do 18 let.
Cilj 2: Oblikovanje prilagodljivega modela izobraževanja
Cilj 3: Oblikovanje učnega okvira s prilagodljivimi moduli za osnovne šole
Cilj 4: Oblikovanje učnega okvira s prilagodljivimi moduli za srednje šole
Cilj 5: Razvoj in priprava kratkega priročnika za učitelje
Ostali zahtevani cilji naročnika in pristopi k njihovemu ureničevanju
Upoštevanje naprednih tehnologij in orodij v izobraževalni proces
V okviru projekta bo predvideno tudi vključevanje in uporaba naprednih tehnologij ter digitalnih orodij kot integralni del izobraževalnega procesa. Ker pa bo naše delo osredotočeno na razvoj gradiv za poučevanje za učitelje (in ne neposredno za učence), bomo podali priporočila za izbiro in uporabo tehnologij. V končnem poročilu bomo podali smernice za uporabo interaktivnih orodij in učnih aplikacij, ki lahko podpirajo in obogatijo učni proces (npr. orodja za spletno sodelovanje, simulacije, orodja za igrifikacijo učenja, digitalni kvizi). Poseben poudarek bomo namenili priporočilom glede uporabe orodij za krepitev digitalne pismenosti ter ozaveščanju učencev o varni in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij. S tem bomo zagotovili, da bodo učitelji imeli na voljo priporočila za učinkovito vključevanje naprednih tehnologij v svoj učni proces, medtem ko bodo te smernice na voljo tudi avtorjem in založnikom za pripravo konkretnih učnih gradiv (učbeniki, digitalne vsebine) za učence.
Ideja načrta posodabljanja
Kurikul bo razvit na podlagi aktualnih mednarodnih okvirjev in smernic (glej tudi cilja "Naslavljanje aktualnih izzivov kibernetske varnosti v izobraževanju" in "Upoštevanje smernic DigiComp 2.2"). V okviru projekta, bomo pripravili tudi načrt posodabljanja modulov in posameznih vsebin znotraj modulov. Načrt posodabljanja bo posebej izpostavljal module in vsebine, ki imajo prednost pri periodičnem pregledovanju in posodabljanju: medtem ko na primer vsebine, povezane z osnovami kriptografije, ne potrebujejo pogostih posodobitev, teme s področja (ne)varnosti spletnega komuniciranja zahtevajo redno prilagajanje novim tveganjem in tehnološkim spremembam.
Ideja povezovanja z med gospodarstvom in šolami
V okviru projekta bomo predlagali različne oblike povezovanja z gospodarstvom, katerih namen je poglobljeno spoznavanje vsebin, krepitev praktičnih veščin ter neposredno seznanjanje s poklici na področju informacijske varnosti. Med primeri tovrstnih pobud so tehniški dnevi, kjer bi učenci in dijaki lahko sodelovali v delavnicah pod mentorstvom strokovnjakov iz gospodarstva, raziskovalne naloge v sodelovanju s podjetji, ki bi jim omogočile vpogled v aktualne izzive, ter programi senčenja na delovnem mestu (angl. job shadowing), ki bi omogočili neposredno izkušnjo dela v različnih vlogah na področju informacijske varnosti. Takšne aktivnosti lahko prispevajo k večjemu interesu za delo na področju informacijske varnosti ter pomagajo pri razvoju ključnih kibernetskovarnostnih kompetenc.
Naslavljanje aktualnih izzivov kibernetske varnosti v izobraževanju
Skladno z DS1, bo narejen pregled najaktualnejših okvirjev digitalnih kompetenc in podobnih iniciativ. Kot zapišemo tudi pri naslednjem cilju ("Upoštevanje smernic DigComp 2.2"), bomo ob tem naredili tudi obsežen pregled trenutnih učnih načrtov s področja informacijske in kibernetske varnosti za osnovne in srednje šole v EU in širše. Skozi primerjalno analizo bomo zagotovili, da bodo vključene najbolj relevantne in aktualne vsebine, ki so obravnavane v okviru informacijske in kibernetske varnosti.
Upoštevanje smernic DigComp 2.2
DigComp 2.2 v svojem četrtem področju kompetenc obravnava področje varnosti: skrb za varnost naprav, varovanje osebnih podatkov in zasebnosti, skrb za zdravje in dobrobit ter varstvo okolja. DigComp bo v svojem bistvu zajet v kurikul na način, da bodo učenci in dijaki seznanjeni z vsemi štirimi osnovnimi koncepti varnosti, ki jih predvideva DigComp. Kljub temu pa DigComp ne bo edini okvir, ki bo predstavljal osnovo predlaganega kurikula. V sklopu projekta bomo opravili pregled izobraževalnih vsebin in kurikulov s področja informacijske in kibernetske varnosti (gl. DS1 in cilj "Naslavljanje aktualnih izzivov kibernetske varnosti v izobraževanju"), ki ne bo le predstavljal okvir za dosego kompetenc (kot to predvideva DigComp), temveč bo tudi rezultiral v dejanskih vsebinah s tega področja, ki jih predvidevajo različni kurikuli v EU in širše. Kurikula bosta tako rezultat združenih znanj in praks več ključnih izobraževalnih institucij in kompetenčnih okvirov. To bo zagotavljalo, da bodo učni načrti skladni z najpomembnejšimi kompetenčnimi okvirji (kot npr. DigComp) in najboljšimi (tujimi) praksami.
Kontakt za vprašanja in pojasnila v zvezi s projektom: anze.mihelic@um.si