O projektu

Izhajajoč iz prakse in raziskovanja varnosti v evropskih mestih ugotavljamo, da se v mestnih okoljih, predvsem pa v urbanih lokalnih skupnostih, poraja pomembno več varnostnih problemov kot v drugih okoljih. Dinamika življenja v mestih je intenzivnejša, pri čemer prednjačijo kriminaliteta in druge vrste odklonskega vedenja.

Kljub prizadevanjem Evropske skupnosti ter obstoječi Evropski mestni listini (orig. European Urban Charter, 1992), ki zagotavlja usklajeno sodelovanje morebitnih akterjev v lokalni skupnosti, obstaja podpora ideji, da se varnostne strategije izvajajo predvsem na lokalni ravni. Odgovornost za to bi morala biti prenesena na lokalne oblasti, medtem ko bi nacionalna vlada morala zagotoviti večjo finančno podporo. Subjekti formalnega družbenega nadzorstva na državni ravni, neformalne mreže (društva za pomoč žrtvam, športna društva, nevladne organizacije itd.) ter državni in lokalni organi odločanja bi morali stremeti k skupnemu razvoju in zagotavljanju varnosti v njihovi lokalni skupnosti.

Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja ter varčevalni programi so prizadeli tudi upravljanje varnosti v lokalnem okolju. Obstaja skrb, da bo globalna finančna kriza spodbudila rast množičnih nemirov in protestov. Trendi v policijski dejavnosti v času varčevalnih ukrepov lahko privedejo tudi do strožjega oziroma bolj represivnega policijskega dela, zato je treba ponovno razmisliti o novih rešitvah za vzdrževanje socialnega miru.

Potencialni izzivi za upravljanje varnosti v skupnosti ležijo v dejavnikih negotovosti, revščini in brezposelnosti. V okviru zmanjšanih zmogljivosti gospodarstva obstaja verjetnost, da se bo razširila nezakonita ekonomija (na primer droge, prostitucija in igre na srečo) in postala bolj organizirana. Naraščajoči problemi korupcije in davčne utaje zmanjšujejo zaupanje v javne institucije v mestih. Prav tako ne moremo spregledati vedno bolj razširjenega problema ogrožanja informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov.

Cilji raziskave so zato analizirati in ugotoviti dejansko stanje glede:

  • pravnih vprašanjih glede varnosti in varovanja;
  • idej o reševanju varnostnih problemov – vidiki nacionalne/lokalne varnosti;
  • primerjave slovenskih praks v kontekstu prioritet v EU in mednarodnih izkušenj;
  • pristojnosti institucij/služb/strokovnjakov s področja varnosti v občinah, predvsem v mestih;
  • dobrih praks družbenega nadzorstva v občinah/ mestih;
  • kakovosti življenja in socialne prevencije;
  • narodnokulturnih vidikov varnosti (vključevanje težje dostopnih skupnosti);
  • dnevnih rutin in varnosti (dom, soseska, transport, delo, rekreacija/prostočasne dejavnosti);
  • varnostnih problemov in institucionalne zmogljivosti (razširjenosti kriminalitete, nereda in strahu pred kriminaliteto, starostnih skupin in varnosti, (ne)varnih sosesk (vzorci in procesi));
  • javne varnosti v mestu – kršitve javnega reda in miru in družbeno nadzorstvo;
  • kaznivih dejanj zoper podjetja v mestih;
  • občinskih (so)svetov za varnost (občinska uprava, raziskovalne institucije in civilna družba) – udeležba in sodelovanje;
  • varnostnih mrež v mestih in informacijske varnosti.