Temeljni in ciljni raziskovalni projekti

CRP: Varna in solidarna prihodnost za vse: ocena razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi

Izhodišča, namen in cilji projekta

Varno bivanje je pravica vsakega posameznika, solidarna prihodnost pa odgovornost vsake družbe. Nasilje nad starejšim odraslimi je mednarodno prepoznan, razširjen, kompleksen in naraščajoč problem javnega zdravja in človekovih pravic, njegove posledice pa so slabšanje počutja, socialno-ekonomskega položaja, številne zdravstvene težave ali celo smrt starejših. Pojavlja se v različnih oblikah in okoljih, vključno v domačem okolju, znotraj družin, v negovalnih ustanovah, na javnih mestih in v zdravstvu, povzročajo pa ga lahko prav tako različni akterji, vključno z družinskimi člani, svojci, negovalci, zakonitimi skrbniki in zdravstvenimi delavci. Nasilje in zloraba nad starejšimi osebami pogosto ostaneta neopažena, še več, v mnogih družbah predstavljata tabu temo.

Pomanjkanje zanesljivih informacij in podatkov predstavlja eno izmed ovir za učinkovito odzivanje na pojav nasilja nad starejšimi. Podatki o izkušnjah z nasiljem v poznejšem življenju večinoma manjkajo, kar naredi ta problem neviden. Starejši redko sodelujejo v raziskavah o nasilju, uporabljeni kazalniki pa niso primerni za zaznavanje vseh oblik nasilja in zlorabe nad starejšimi. Obstoječe ocene za nekatere vrste zlorab kažejo na širok obseg problema. Svetovna zdravstvena organizacija na primer ocenjuje, da je ena od šestih oseb, starejših od 60 let, doživela neko obliko zlorabe v domačem okolju. Stopnje zlorab starejših so prisotne tudi v ustanovah, kot so domovi za starejše in dolgotrajne negovalne ustanove, kjer dve tretjini osebja poroča, da so povzročili nasilje.

Merjenje razširjenosti nasilja nad starejšimi in uvajanje najboljših praks za preprečevanje tega problema sta pomembna predpogoja za kakovostno in varno staranje. Poskusi merjenja nasilja nad starejšimi se sicer razvijajo in spreminjajo že od poznih 70-ih let, v literaturi in praksi pa so pogosta razhajanja in razprave o primernosti različnih pristopov. Kljub dosedanjim raziskavam so študije o razširjenosti tega problema redke, metode merjenja pa nepoenotene, zato prihaja do razhajanj v ugotovitvah študij, ki proučujejo enak problem, kar zmanjšuje primerljivost podatkov. Temno polje nasilja nad starejšimi se kaže tudi v tem, da zaradi nizkega odstotka prijav v uradne statistike niso zajeti vsi dejanski primeri nasilja. Gre torej za resen metodološki izziv, kar se odraža v nesistematičnem in necelostnem raziskovanju analizirane vsebine ter vodi v pomanjkanje razumevanja narave in razširjenosti nasilja nad starejšimi. Merjenje pogostosti in vrst nasilja nad starejšimi je zahtevna naloga, ki zahteva večdeležniško obravnavo, tako na sistemski, kot skupnostni in individualni ravni.

Izhodiščno vprašanje je zato povezano s poenotenjem pristopov k zbiranju podatkov in ocenjevanju razširjenosti ter posledično ugotavljanju dejanskega obsega pojavnosti te problematike. Skladno s tem je namen raziskovalnega projekta izvesti poglobljeno raziskavo o nasilju nad starejšimi, v okviru katere bomo identificirali različne oblike nasilja nad starejšimi ter ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in povzročitelji nasilja.

Glavni cilj je predlagati pristop za sistematično zbiranje podatkov o nasilju, ki bo uporaben medsektorsko in bo prispeval h kontinuiranemu spremljanju razširjenosti in pojavnih oblik nasilja nad starejšimi odraslimi.

Konkretni cilji:

• C1: razviti veljaven in zanesljiv pristop k merjenju nasilja nad starejšimi odraslimi,
• C2: izvesti raziskavo o razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi v Sloveniji,
• C3: identificirati različne pojavne oblike nasilja nad starejšimi odraslimi ter značilnosti žrtev in storilcev nasilja.
• C4: pripraviti predlog sistemskih in normativnih izboljšav za zaščito starejših odraslih kot žrtev nasilja ter pripraviti predlog sistematičnega, medsektorskega zbiranja podatkov o nasilju nad starejšimi odraslimi v Sloveniji.

Program dela

Izvedba projekta bo potekala organizirano skozi pet delovnih svežnjev (DS1-DS5):

• DS1: Pregled znanstvenih in strokovnih pristopov k spremljanju in ocenjevanju razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi v različnih okoljih.
  V tem delovnem svežnju bo opravljen pregled z analizo pristopov, ki se v znanstveni in strokovni sferi uporabljajo za ocenjevanje pojavnosti nasilja nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju. Namen je preučiti metodologije in instrumente ter identificirati dobre prakse, ki so uporabne pri razvoju vprašalnika.

• DS2: Razvoj vprašalnika za ocenjevanje pojavnosti nasilja nad starejšimi odraslimi.
  V drugem delovnem svežnju bo na podlagi rezultatov aktivnosti v DS1 razvit zanesljiv in veljaven merski instrument za merjenje pojavnosti nasilja nad starejšimi v različnih okoljih v Sloveniji. Vprašalnik bo omogočal ocenjevanje pojavnosti oblik nasilja in značilnosti žrtev in storilcev in bo uporaben za vse institucije in subjekte, ki so v stiku s starejšimi odraslimi.

• DS3: Izvedba raziskave o razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi v različnih okoljih v Sloveniji.
  V tretjem delovnem svežnju bo opravljena raziskava med starejšimi in negovalnim osebjem, tako v institucionalnem kot domačem okolju, o pojavnosti nasilja nad starejšimi in značilnostih žrtev in storilcev nasilja. Raziskava bo opravljena na petih vzorcih: 1) starejšimi, ki so nastanjeni v domovih za starejše, 2) starejšimi, ki živijo doma, 3) zaposlenimi negovalci v domovih za starejše, 4) patronažnimi sestrami, ki izvajajo oskrbo starejših v domačem okolju in 5) izvajalcih storitev pomoči družini na domu.

• DS4: Priprava predloga sistemskih in normativnih izboljšav za zaščito žrtev ter predloga za nadaljnje sistematično, medsektorsko zbiranje podatkov o nasilju nad starejšimi odraslimi.
  V tem delovnem svežnju bo opravljen pregled obstoječega normativnega stanja in podan predlog sprememb/izboljšav normativnih in sistemskih ukrepov na področju zaščite žrtev oziroma odzivanja na nasilje nad starejšimi. Pripravljen bo tudi predlog za sistematično, medsektorsko zbiranje podatkov o nasilju nad starejšimi, za vse glavne odgovorne deležnike, vključene v obravnavo nasilja.

• DS5: Diseminacija.
  Skozi celoten čas trajanja projekta bodo potekale različne aktivnosti razširjanja rezultatov in ugotovitev raziskovalnega projekta, z namenom spodbuditi razprave in prispevati k razvoju znanj v strokovni in zainteresirani javnosti. Aktivnosti diseminacije bodo prispevale k prepoznavnosti obravnavane teme projekta ter dvigu razumevanja pomembnosti razvojno-raziskovalne dejavnosti na obravnavanem področju.