Temeljni in ciljni raziskovalni projekti

Opis

Varnost je dobrina, ki jo je potrebno  varovati. Pomembno je, sploh skozi prizmo izkušenj odzivanja na epidemijo Covid-19,  da z ukrepi s področja varnosti zagotavljamo tudi varno javno zdravje, ki  ima kot  več pomenov. V osnovi lahko javno zdravje razumemo kot strategijo za zdravje, ki  vključuje vse aktivnosti, ki so usmerjene k zaščiti, krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni ter podaljšanju in izboljšanju življenja. Slednje  kot strokovno področje vključuje znanstvene discipline, s pomočjo katerih pridobivamo strokovno znanje na podlagi katerega vzpostavljamo zdravstveni sistem, ki je čim bolj učinkovit za človeško zdravje. Zdravstvena varnost je pomembna sestavina človekove varnosti, saj je dobro zdravje nujno, da človek v družbi ni ranljiv in se počuti varnega. Javno zdravje vključuje vse aktivnosti javnih zavodov, pristojnih oblasti, vladnih in nevladnih organizacij, drugih skupin in tudi posameznikov, ki prispevajo dobrobit zdravju.

Pri upravljanju varnostnih tveganj se organizacije poslužujejo predvsem aktivnosti s področja korporativne varnosti. Korporativna varnost je s tega vidika del pristopa »one health«, pojma, ki ga slovenimo kot »eno zdravje«.  Eno zdravje je osnovni koncept, ki  ima več elementov -  je  sodelovalni in več sektorski pristop, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni s ciljem doseganja optimalnih zdravstvenih rezultatov ob prepoznavanju medsebojne povezanosti med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem. Je pristop, ki podpira politiko, kjer več sektorjev komunicira in sodeluje za doseganje boljših rezultatov javnega zdravja. Celostni multidisciplinarni pristop, ki bi ga lahko poimenovali tudi "ena zdravstvena varnost", združuje strokovnjake s strokovnim znanjem na področju varnosti s strokovnjaki s področja veterine, kmetijstva, okolja in zdravja ljudi, ki so pomembni za koncept »enega zdravja«. Za dosego cilja pri pristopu »one health« je tako pomembna tudi korporativna varnost, saj lahko z dobrim varnostnim načrtom in organizacijo  primerno upravljamo s tveganji.

Korporativno varnost definiramo kot dejavnost, ki zaznava in izvaja vse potrebne sistemske ukrepe za obvladovanje varnostnih tveganj v  podjetju. Korporativna varnost vključuje področje varnosti, varovanja, procesa neprekinjenega poslovanja, informacijske varnosti, varovanja ključnih informacij podjetja, varnosti zaposlenih in varnosti pri delu. Zaradi vse kompleksnejših varnostnih tveganj se podjetja vse bolj zavedajo pomembnosti korporativne varnosti. Procesi korporativne varnosti so celota korporativnega modela upravljanja korporacij, ki se kaže predvsem pri korporativnem upravljanju in korporativni družbeni odgovornosti. Pomembno je, da se podjetje zaveda realnega tveganja, saj ima v nasprotnem primeru lahko to na podjetje negativen vpliv, kot so na primer zmanjšanje dohodka, izguba konkurenčne prednosti in podobno. Če so podjetja vzpostavila dober sistem korporativne varnosti, bodo pri svojem delu bolj uspešna in učinkovita.

Ker sta korporativna varnost in eno zdravje dokaj nova pristopa v Sloveniji, bo cilj  našega raziskovalnega projekta najprej razložiti pomen enega zdravja in nato še pomen korporativne varnosti ter povezanost med njima. Pristop enega zdravja je pristop, ki je razvit iz treh glavnih delov, to so (a) zdravje ljudi, (b) zdravje živali in (c) vpliv okolja na zdravje. V raziskavi se bomo posebej osredotočili na posamezna področja pristopa enega zdravja in pridobljene ugotovitve  združili. Na podlagi ugotovitev bomo nato ocenili, ali je primerno združiti znanja in izkušnje veterinarske in humane medicine ter ekologije v primeru odziva in obvladanja epidemije posameznih bolezni. Eno zdravje je pristop, kjer več organizacij s področja zdravstva in nezdravstvenega sektorja sodeluje med seboj. Da bodo organizacije v okviru pristopa enega zdravja lahko sodelovale in prispevale svoja znanja javnemu zdravju, morajo imeti tudi same razvite dobro varnostno politiko, katere cilj je skrbeti za varnost in zdravje svojih zaposlenih. Varnostne grožnje nas vsakodnevno obkrožajo, zato je treba imeti določeno varnostno strategijo, s katero se lahko  organizacija bori proti takšnim grožnjam. Pristop, ki se ukvarja s tovrstno problematiko, je ravno korporativna varnost, katere cilj je  skrbeti za varnost organizacije in njenih zaposlenih v najširšem  pomenu  besede. Ker je spekter varnostnih tveganj vedno širši, tudi korporativna varnost postaja vedno širša dejavnost. Vanjo na primer vključujemo fizično varovanje, tehnično varovanje, varnostno svetovanje, analizo varnostih groženj, kibernetsko varnost, korporativno obveščevalno dejavnost in mnoga druga področja, ki so pomembna za varnost določenega podjetja.

Korporativna varnost kot del pristopa »eno zdravje« pomeni veliko več kot le varovanje poslovnih prostorov. Ima več vidikov, ki se razlikujejo od ene organizacije do druge, odvisno od narave organizacije. Če bi se v določeni organizaciji osredotočili le na eno področje, medtem ko bi zanemarili ostala, bi lahko to imelo dolgotrajne posledice, ki bi lahko organizaciji zadale uničujoč udarec. Različne nalezljive bolezni dodatno ogrožajo varnost organizacij, zato je dobra varnostna strategija v takšnih situacijah ključna. V sklopu raziskovalnega projekta bo cilj tudi ugotoviti, ali vzpostavitev korporativne varnosti kot del vzpostavitve enega zdravja v zdravstvenih organizacijah lahko pripomore k boljšemu obvladovanju kriznih situacij, kot je pojav epidemij. Na podlagi ugotovitev nas bo na koncu zanimalo, ali je celovit in enoten pristop enega zdravja primeren za učinkovito ukrepanje, zagotavljanje varnosti in kakovosti delovanja zdravstvenih institucij ob pojavu kriznih dogodkov. Namen raziskave je tudi pregledati in analizirati obstoječo literaturo s področja pristopov, ki se ukvarjajo z obvladanjem varnostnih tveganj, še posebej v zdravstvu, ter predstaviti ključne ugotovitve in vzpostavljena razmerja z deskriptivno metodo in sintezo pridobljenega in obstoječega znanja pregleda trenutno obstoječih in najpogosteje uporabljenih pristopov.

Pomembno je zavedanje, da posamezni elementi pristopa eno zdravje delujejo le ob sinergijskih učinkih, zato moramo v vse te elemente vključiti sistemske, zakonodajne ter organizacijsko-vedenjske komponente. Te namreč prinašajo ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi omogočile strukturo »enega zdravja«, hkrati pa omogočale usposabljanje deležnikom, ki bi ta pristop uporabljali.

Metodološko je projekt zasnovan v  petih delovnih svežnjih (DS), ki neposredno izhajajo iz opredeljenih ciljev. Tako bomo v DS1 preučili literaturo in dosedanje raziskave o dognanjih in uporabi koncepta »one health« s poudarkom na zagotavljanju zdravstvene varnosti. V okviru DS2 bomo analizirali in pripravili sistematičen pregled literature vloge zdravstvene diplomacije na področju koncepta »one health«, v okviru DS3 pa se bomo osredotočili na analizo zagotavljanja varnosti (s poudarkom na korporativni) v zdravstvenih institucijah  ter možnost implementacije in zagotavljanja koncepta »one health« v primeru kriznih razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu. V DS4 bomo preučili  in pripravili osnutek strokovnih smernic, ki bodo omogočale učinkovito zagotavljanje korporativne varnosti v zdravstvenih ustanovah, DS5 pa bo namenjen pripravi celovitega in sistematičnega protokola in akcijskega načrta odzivanja na zdravstvene krize s konceptom »one health« in konceptom korporativne varnosti.

Cilji projekta

Iz opredeljenega problema in opredelitve namena raziskave izpeljujemo naslednje cilje raziskovalnega projekta:

1. Analiza dosedanje relevantne raziskave ter priprava sistematičnega pregleda literature koncepta »one health«.
2. Pripraviti sistematični pregled pomembnosti in vloge zdravstvene diplomacije na področju koncepta »one health«.
3. Pripraviti analizo zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah v Republiki Sloveniji z namenom sodelovanja varnostnih institucij pri zagotavljanju koncepta »one health« v primeru kriznih razmer.
4. Pripraviti osnutek strokovnih smernic, ki bodo omogočale učinkovito zagotavljanje (korporativne) varnosti zdravstvenih institucij, skupaj s podporno vlogo konceptu »one health«.
5. Pripraviti protokol in akcijski načrt (model) odzivanja na zdravstvene krize, ki so povezane tudi s krizo zagotavljanja varnosti, ki bo vseboval skupni odziv koncepta »korporativna varnost« in koncepta »one health«, in bo združeval znanja in izkušnje interdisciplinarnega pristopa tako na področju zagotavljanja javnega zdravja pacientov, kot njihovo varnost in varnost zaposlenih v posameznih zdravstvenih organizacijah.