Premostitev digitalnega razkoraka – okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše odrasle
Naslov projekta: Premostitev digitalnega razkoraka – okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše odrasle / Bridging the digital divide – The cybersecurity competency framework for older adults
Akronim projekta: SCREEN
Razpis: Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2024 (z dne 14. 11. 2023)
Številka projekta: J5-60085
Vodja projekta: izr. prof. dr. Kaja Prislan Mihelič (kaja.prislan@um.si)
Sodelujoče raziskovalne organizacije:
- Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru (UM FVV)
- Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (FDV UL)
- Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem (FVZ UP)
Člani projektne skupine:
- UM FVV: prof. dr. Igor Bernik, doc. dr. Vanja Ida Erčulj, doc. dr. Anže Mihelič, asist. dr. Ajda Šulc, izr. prof. dr. Simon Vrhovec
- FDV UL: prof. dr. Gregor Petrič, dr. Špela Orehek
- FVZ UP: prof. dr. Boštjan Žvanut
(So)financiranje projekta: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna (ARIS)
Trajanje projekta: 36 mesecev (1. 1. 2025 – 31. 12. 2027)
Opis
Projekt SCREEN (Premostitev digitalnega razkoraka – okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše odrasle / Bridging the digital divide – The cybersecurity competency framework for older adults) se osredotoča na razvoj novih rešitev in znanj, ki podpirajo krepitev kompetenc za kibernetsko varnost med starejšimi odraslimi.
Slovenija in EU se soočata z opazno problematiko starajoče se družbe. Prehod v dolgoživo prebivalstvo predstavlja edinstvene priložnosti in tudi izzive, zlasti na področju digitalnega razvoja in kibernetske varnosti. Čeprav so digitalne tehnologije vse bolj vključene v vsakdanje življenje prebivalstva, še vedno obstaja velik digitalni razkorak, ki je zlasti prisoten pri starejših odraslih, za katere je značilna nižja stopnja uporabe IKT in razvitosti digitalnih kompetenc. Ta izziv je še posebej značilen za Slovenijo, kjer imajo najmanj razvite digitalne veščine ravno prebivalci v starostni kategoriji nad 65 let. V času digitalne dobe pa so ravno te kompetence postale ključne za vseživljenjsko učenje in socialno vključenost. Pomanjkanje ključnih digitalnih kompetenc lahko vodi ne le v zavračanje uporabe IKT in socialno izključenost, ampak tudi v večjo ranljivost za kibernetske grožnje. Čeprav je spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij in storitev med zapostavljenimi in »izključenimi« skupinami uporabnikov, kot so starejši odrasli, pomembno za zmanjševanje digitalnega razkoraka, lahko to v kombinaciji s pomanjkanjem določenih digitalnih kompetenc, povečuje tveganja za njihovo viktimizacijo zaradi kibernetske kriminalitete. Starejši odrasli pravzaprav postajajo ena izmed najbolj viktimiziranih skupin uporabnikov s kibernetsko kriminaliteto, predvsem zaradi omejenih varnostnih kompetenc, nepoznavanja varnostnih in samozaščitnih ukrepov ter drugih ovir in omejitev, povezanih s starostjo.
Pomen razvoja kompetenc na področju kibernetske varnosti, kot sestavne kategorije v skupini ključnih digitalnih kompetenc, prepoznava več politik in strategij, ki spodbujajo digitalni razvoj Evropske unije in Slovenije. Pri tem je ena glavnih prednostnih nalog teh usmeritev razvoj kompetenčnih okvirov in ocenjevalnih orodij, saj predstavljajo nepogrešljiv mehanizem za učinkovito spodbujanje, sledenje in razvoj digitalnih kompetenc. Doslej so bili sicer že razviti nekateri okviri za digitalne in s tem povezane varnostne kompetence, pri čemer je večina zasnovanih ali prilagojenih za posebne skupine, kot so učitelji, študenti, strokovnjaki, oblikovalci politik in zaposleni, ob upoštevanju njihovih edinstvenih značilnosti, potreb in zahtevanih kompetenc. Medtem pa kompetenčni okviri razviti za spodbujanje digitalnih in varnostnih kompetence med starejšimi odraslimi še niso bili predlagani.
Vse več pozornosti je zadnja leta namenjene tudi razvoju pristopov in instrumentov za ocenjevanje digitalnih kompetenc. Tovrstna orodja služijo različnim namenom, predvsem pa ocenjevanju stopenj usposobljenosti posameznikov ali populacije. Večina znanstvenih raziskav in strokovnih pristopov, zaradi enostavne uporabe in časovnih omejitev, pri ocenjevanju digitalnih kompetenc ljudi uporablja orodja oz. instrumente, ki temeljijo na samoporočanju oz. samoocenjevanju. Takšni pristopi so v primerjavi s pristopi, ki temeljijo na testiranju znanj, vedenj ali pa jih izvajajo zunanji ocenjevalci, manj zanesljivi. Prav tako samoocenjevalni instrumenti niso primerni za starejše odrasle, ki se soočajo z raznolikimi s starostjo povezanimi omejitvami, zato so v prihodnje potrebne študije, osredotočene na razvoj ocenjevalnih instrumentov za starejšo populacijo. Zlasti je raziskovalne aktivnosti treba okrepiti na področju ocenjevanje kompetenc za kibernetsko varnosti, saj za tovrstne kompetence ocenjevalna orodja še niso na voljo.
Za razvoj kompetenčnih okvirov in ocenjevalnih orodij, ki bi prispevali k razvoju najpomembnejših kompetenc, je treba upoštevati posebnosti starejših odraslih, in sicer njihove omejitve in ovire, povezane s starostjo, vedenjske vzorce pri uporabi IKT, vključno s tistimi, ki so povezani z viktimizacijo zaradi kibernetske kriminalitete, dejavnike, povezane z njihovimi učnimi namerami in tudi druge, z digitalnimi, povezane kompetence. Skladno s tem projekt naslavlja več raziskovalnih problemov:
- vrzeli v razumevanju dejavnikov, povezanih z namerami za učenje kibernetske varnosti med starejšimi odraslimi,
- odsotnost okvira kompetenc za kibernetsko varnost, prilagojenega potrebam in značilnostim starejših odraslih, ter
- nedostopnost primernih orodij za ocenjevanje stopnje razvitosti kompetenc med starejšimi odraslimi.
Z namenom nasloviti omenjene vrzeli projekt sledi trem raziskovalnim ciljem:
- Prvi cilj je razviti teoretični model, ki napoveduje namero starejših odraslih, za učenje veščin na področju kibernetske varnosti in pri tem vključuje različne osebne in situacijske dejavnike ter druge kompetence, ključne za uspešno staranje.
- Drugi cilj je razviti okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše odrasle, ob upoštevanju njihovih edinstvenih vzorcev uporabe IKT, tveganj za viktimizacijo pred kibernetsko kriminaliteto in dejavnikov povezanih z namerami za učenje.
- Tretji cilj je razviti (ne-samoporočano) orodje za vrednotenje kompetenc na področju kibernetske varnosti med starejšimi odrasli, ki je uporabno za praktike.
Navedeni cilji so medsebojno povezani. Razvoj kompetenčnega okvira temelji na raziskovanju dejanske uporabe IKT med starejšimi odraslimi, s poudarkom na razumevanju njihovih vedenjskih vzorcev in potreb. Okvir podpirata tudi model, ki napoveduje učne namere starejših odraslih ter orisuje povezave z drugimi ključnimi kompetencami, ter orodje za ocenjevanje ravni njihovih kompetenc na področju kibernetske varnosti. Z uresničitvijo teh ciljev projekt prispeva k razvoju novih znanj, s katerimi bodo zapolnjene identificirane raziskovalne vrzeli in zagotovljen znanstveni napredek na več področjih.
Pri izvajanju raziskovalnih aktivnosti projekt sledi robustni metodologiji, ki temelji na uveljavljenih raziskovalnih strategijah in metodah. Raziskovalne aktivnosti so teoretično utemeljene, metodologija pa prilagojena značilnostim in potrebam starejših odraslih.
Program raziskovalnega dela:
- Najprej bodo raziskani osebni, situacijski in drugi dejavniki, ki napovedujejo učne namere starejših odraslih na področju kibernetske varnosti ter proučene povezave med pripravljenostjo razvijati tovrstne veščine in drugimi kompetencami pomembnimi za vseživljenjsko učenje in uspešno staranje. Na tej osnovi bo predlagan celosten teoretični model, ki pojasnjuje namero po učenju veščin na področju kibernetske varnosti. Razvoj modela bo temeljil na pregledu literature in dveh kvantitativnih raziskavah med starejšimi odraslimi.
- Nato bo razvit okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše odrasle. V ta namen bodo identificirane bistvene kompetence za kibernetsko varnost na podlagi podrobnega raziskovanja vzorcev uporabe IKT pri starejših odraslih, tveganj in drugih vedenj, povezanih z viktimizacijo zaradi kibernetske kriminalitete. Okvir bo vključeval tudi nova znanja o učnih namerah. Razvoj okvira bo podprt s pregledom literature, kvantitativno raziskavo med starejšimi odraslimi in kvalitativno raziskavo med strokovnjaki za kibernetsko varnost ter praktiki, ki delajo s starejšimi odraslimi.
- Na koncu bo predlagan in validiran še pristop za ocenjevanje kompetenc na področju kibernetske varnosti med starejšimi odraslimi. Pristop, skupaj s podrobnimi navodili za uporabo, bo predstavljal zanesljivo in uporabniku prijazno orodje za oceno in kategorizacijo stopenj usposobljenosti (ravni kompetenc) starejših odraslih na področju kibernetske varnosti. Razvoj omenjenega pristopa bo vključeval pregled literature, kvalitativno raziskavo med starejšimi odraslimi in dve, validaciji orodja namenjeni, kvalitativni raziskavi.
Kombinacija modela učnih namer, okvira kompetenc in orodja za ocenjevanje predstavlja nov sklop znanj, uporabnih za načrtovanje usposabljanj, izobraževanj, intervencij in oblikovanje politik na področju razvoja kompetenc kibernetske varnosti starejših odraslih. S cilji in raziskovalnimi dejavnostmi projekt prispeva k zmanjšanju digitalnega razkoraka in povečanju varnosti starejših odraslih v digitalnem svetu.
Projekt izvaja skupina izkušenih raziskovalcev iz treh različnih slovenskih raziskovalnih institucij, ki imajo znanja, veščine in izkušnje z raziskavami ter projekti na različnih znanstvenih področjih, povezanih s temo tega projekta (varnostni sistemi, kibernetska varnost in kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, psihologija in sociologija, zdravstvo in nega, metodologija, računalništvo in informatika). Z namenom zagotoviti praktično vrednost, veljavnost in trajnost rezultatov projekta so v projektne aktivnosti vključeni tudi drugi ključni deležniki, kot so starejši odrasli in strokovnjaki, ki delajo z njimi, akademski kolegi, strokovnjaki za kibernetsko kriminaliteto, kibernetsko in informacijsko varnost.
Podporniki projekta:
- Urad vlade RS za informacijsko varnost
- SI-CERT – Nacionalni odzivni center za kiberentsko varnost
- Inštitut RS za socialno varstvo
- eSeniors 55+ Network
- Sekcija za informatiko v zdravstveni negi – SIZN (skupina v okviru Slovenskega društva za medicinsko informatiko – SDMI)
- Informacijski raziskovalni inštitut za izobraževanje in svetovanje – IZRIIS
- Simbioza Genesis