Doktorski študijski program Varstvoslovje je program tretje bolonjske stopnje, usmerjen k individualiziranemu znanstveno-raziskovalnemu delu na področju varstvoslovja. Študij in raziskovanje potekata v okviru sedmih osnovnih področij: kriminologija, policijska dejavnost, kriminalistika, varnostne vede, informacijska varnost, forenzična psihologija in pravni vidiki formalnega družbenega nadzorstva. Ključna je usmerjenost doktorskega študenta v določen raziskovalni problem znotraj omenjenih področij, pri čemer je program znan po svoji interdisciplinarnosti. Tako študenti že od vsega začetka tesno sodelujejo z mentorji in somentorji, ki jih vodijo in usmerjajo pri raziskovanju. Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za striktno uporabo ustreznega znanstveno-raziskovalnega instrumentarija za razvijanje novega znanja, ki naj prispeva k reševanju kompleksnih varnostnih in drugih problemov v družbi. Hkrati so opolnomočeni za opravljanje najzahtevnejših nalog v javnem in zasebnem sektorju, s poudarkom na zakonitosti, osebni odgovornosti, etiki in integriteti.
Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja).
Predmetnik
Predmetniki in učni načrti so dostopni na spletni strani moja.um.
Vpisni pogoji
V študijski program 3. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
- Študijski program 2. stopnje;
- Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004;
- Študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v
obsegu 41 ECTS točk. Te obveznosti so predmeti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Varstvoslovje: Strateško upravljanje varnostnih organizacij (8 ECTS), Metodologija družboslovnega raziskovanja in multivariantne statistične metode (10 ECTS), Kriminologija in kriminalitetna politika (8 ECTS), Kriminalistika in forenzične znanosti (8 ECTS), Zasebnovarnostna industrija (7 ECTS); - Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.
| Število razpisanih mest | Izredni |
|---|---|
| Ljubljana | 5 |
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa
V primeru omejitve vpisa bo izbira temeljila na:
- podlagi povprečne ocene študija (15 %),
- oceni diplomske ali magistrske naloge (5 %) in
- uspehu pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja varstvoslovja. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.
Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:
- znanstvena monografija,
- samostojni znanstveni sestavek v monografiji,
- izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revije s področja kriminologije, kazenskega prava in varnostnih študij iz sekundarnih baz (npr. sociological abstract, world wide political science abstract),
- objavljeni prispevek v zborniku mednarodne znanstvene konference.
Glavna merila za strokovno delo predstavljajo:
- strokovna monografija ali recenzenstvo,
- samostojni strokovni sestavek v monografiji,
- objavljeni strokovni prispevki na konferencah,
- strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov,
- uredništvo monografije ali revije,
- druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.
Merila za prehode med študijskimi programi
Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
- študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk;
- študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.
Po merilih za prehode je na študijski program 3. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 3. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo.
Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
- izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 3. stopnje,
- prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,
- se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija:
- vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru,
- potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS,
- potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje,
- potrdilo o plačilu postopka.
Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.
Izredni študij
Izvaja se samo izredni študij.
Višina šolnine za izredni študij je določena in objavljena v začetku julija v ceniku (objavljen pod "Navodila & obrazci") in jo je mogoče poravnati v enem, treh, šestih ali osmih obrokih.
Cilji programa
Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na doktorskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.
Predmetno specifične kompetence
Doktorski študijski program je usmerjen k pridobitvi poglobljenega znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenosti za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanju odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov. Splošne kompetence izhajajo iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta oziroma programa. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja.
Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za:
- odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države;
- obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru;
- prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved;
- razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo;
- razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem okolju;
- poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti;
- preučevanje obsega in narave kriminalitete ter drugih odklonskih pojavov v družbi;
- preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti;
- preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij;
- preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti.
- razumevanje varnostnih problemov in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni;
- raziskovanje vzrokov, izvrševanje nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj;
- razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.